Cerkev stoji na zahodni strani naselja, ki je z vseh strani obdano z rokavoma reke Krke. Prvič je omenjena leta 1220 z župnikom Adalbertom.Notranjost cerkve je pretežno baročna. Na glavnem oltarju sv. Jakoba iz leta 1854 so kipi sv. Jakoba, sv. Petra, sv. Pavla, sv. Jožefa, sv. Janeza Krstnika, na vrhu pa sv. Trojice. Stranska oltarja iz sredine 18. stoletja so po razpustu cistercijanskega samostana prinesli iz bližnje samostanske cerkve; njuni oltarni sliki sta delo slikarja Valentina Metzingerja; levi je oltar sv. Antona Padovanskega s kipoma sv. Roka in sv. Notburge, desni pa oltar sv. Frančiška Ksaverija s kipoma sv. Katarine in nepoznanega svetnika. V severni stranski kapeli z renesančno arhitekturo je oltar sv. Antona Puščavnika s kipi sv. Antona, sv. Bernarda, sv. Frančiška Asiškega, sv. Štefana in sv. Katarine Sienske. Oltar je eden zgodnjih primerkov oltarne arhitekture 17. stoletja. Križev pot, upodobljen na pobarvanih mavčnih reliefih, je iz leta 1910. 

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_sv._Jakoba,_Kostanjevica_na_Krki)