Grad Sevnica
Prvič je bil Grad Sevnica omenjen v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico leta 1309 kot »castellum« Lichtenwald.
V njem je bil v tem času sedež sevniškega urada salzburške nadškofije, ki je imela v lasti posavsko ozemlje od leta 1043.[4] O nastanku gradu ne vemo ničesar, najverjetneje pa je bil zgrajen v času salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147), ki je po uničujočih ogrskih vpadih v 10. stoletju in v začetku 12. stoletja intenzivno obnavljal in koloniziral Posavje.
Viktor Tiller v svojem priročniku »Sevnica in okolica« iz leta 1938 omenja, da je bil grad v tem času s podzemnim hodnikom povezan s Spodnjim gradom, ki še danes stoji na Glavnem trgu v Sevnici. Hodnik naj bi prebivalci uporabljali kot skrivališče pred Turki. Vendar o obstoju tega hodnika ni nikakršnih zgodovinsko zanesljivih virov, zato moramo to zgodbo prištevati k legendam, sicer pa tudi ni znano, da bi Turki sploh kdaj bili v Sevnici.
Sredi 16. stoletja je bila na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba zgrajena Lutrovska klet.
Na terasah pred gredom so zasajene vinske trte, dopolnjuje pa ga lepo urejen park. Sevniški grad ima tudi poročno dvorano, kjer je lepo vidna freska Štirje letni časi.
