Po sledeh Kavsarjev

Dolžina: 56,6 km
Skupna višinska razlika: 490 m

Pri Radečah, kjer se začne Posavje in naša kolesarska tura, se Sava prebije iz ozke Zasavske doline. Osvobojena strmih bregov je do Krškega oblikovala nekaj meandrov ali okljuk. Na njihovih ravnicah so marljivi ljudje postavili kozolce. Pred Krškim je Savo utesnilo Krško hribovje. Po prostrani Vrbini pred Brežicami pa se je tisočletja razlivala brez zavor in oplajala polja. 

Že v času Marije Terezije so po veliki povodnji Savo v Vrbini umestili v umetno strugo. V zadnjem desetletju smo z izgradnjo hidroelektrarn in akumulacijskih jezer v Posavju še močneje posegli v njen tok. Tovorni promet po reki je potekal do druge svetovne vojne. Šmarčane, katerih naselje stoji na najlepši savski okljuki pred Sevnico, so imenovali Kavsarje, saj so s kavlji oziroma »kavsi« na Savi lovili les. 

Splavarjenje na Savi ima dolgo tradicijo. Les so splavarji vozili vse do Donave v Beogradu. Pri prevažanju blaga po reki navzgor so večino poti od Brežic navzgor uporabljali vlečno živino, za katero so vzdolž reke zgradili posebno vlečno pot. Promet po reki je zamrl šele z izgradnjo južne železnice. Bogato zgodovinsko izročilo splavarjenja ohranjajo v Radečah s prireditvijo Dnevi splavarjenja na Savi. 

Z izgradnjo elektrarn je bilo zgrajenih tudi nekaj kilometrov novih poti ob nizu savskih zajezitev, ki so primerne za prijeten potep s kolesom. Pa še izgubili se ne bomo, le ob Savi proti Brežicam z vetrom v laseh.

Višinski profil poti

Višisnki profil